Zakaj so na avtocesti 6 ur čakali dežurnega veterinarja, meso s tovornjaka pa ni več užitno?

V ponedeljek zgodaj zjutraj se je na območju delovne zapore pri Postojni prevrnil tovornjak, ki je prevažal svinjske polovice. Avtocesta je bila več ur zaprta v obe smeri, proti Ljubljani so jo odprli šele po 11 urah.

Dars je krivdo za dolgotrajno zaporo deloma pripisal inšpektorjem Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki naj ne bi bili odzivni.

Na upravi so pojasnili svojo plat zgodbe.

Kot je za TV Slovenija povedal vodja službe za upravljanje prometa in varnost pri Darsu Zvonko Zavasnik, se je prometna nesreča zgodila ob 5.12, nakar je policija začela preiskavo. "Ko je ugotovila, da gre za tovor živalskega izvora, se v zgodbo vplete veterinarska inšpekcija, ki mora določiti, kaj se bo s tovorom zgodilo – ali gre v nadaljnjo obdelavo ali v uničenje. Dokler te odločitve nimamo, se pretovor ne zgodi," je opisal Zavasnik in dodal, da je v ponedeljek trajalo "kar lep čas", da je prišlo do odločitve, kaj bo z mesom.

Po njegovih besedah je tovornjak podrl tudi tri kilometre ograje proti Ravbarkomandi. "Medtem ko so delavci odnašali svinjske polovice, smo ta čas mi izkoristili in dejansko postavili vso ograjo nazaj," je povedal Zavasnik.

Kaj se je torej dogajalo? Kot so nam pojasnili na upravi za varno hrano, je bil njihov območni urad v Postojni o dogodku obveščen ob 11.12, torej šest ur po nesreči.

Prvič pa so dežurnega veterinarja poklicali ob 7.22 (dve uri po nesreči) in nato še ob 7.47, a se ni odzval. "Preverjamo, kaj je bil vzrok za neodzivnost," pravijo na UVHVVR.

(Ne)dosegljivi veterinarji

Uradni veterinarji so, oziroma bi morali biti, v rednem delovnem času (med 7.00 in 15.00) dosegljivi na kontaktnih številkah in e-naslovih posameznega območnega urada UVHVVR. Od 15. ure do 7. ure zjutraj naslednji dan pa so veterinarji območnih uradov v pripravljenosti in dosegljivi prek operativno-komunikacijskega centra na številki 112.

S kraja ponedeljkove nesreče so postojnski UVHVVR ponovno poklicali šele ob 11.12, ko se je uradna veterinarka "nemudoma odpravila na kraj dogodka," so pojasnili na upravi. Zaradi gneče na lokalnih cestah je tja prispela ob 12.40.

Toda, ko je prispela, so svinjske polovice že prelagali v nadomestno vozilo.

"Zaradi neustreznih higienskih pogojev je bilo meso ocenjeno kot zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi. Prekladanje mesa se je končalo približno ob 13.15, ob 13.40 pa je bilo nadomestno vozilo premeščeno na avtobusno postajališče," so navedli na UVHVVR.

Se je meso pokvarilo?

Je bila neodzivnost veterinarske službe razlog, da se je poln tovornjak svinjine pokvaril ali so meso kontaminirali avtocestni delavci, ker so s pretovarjanjem začeli še pred prihodom veterinarja?

Kot pravijo na UVHVVR, začetek pretovarjanja pred prihodom veterinarja ni vplival na presojo o ustreznosti mesa za prehrano ljudi. "Načeloma bi se uradni veterinar lahko odločil o uporabnosti mesa tudi brez prihoda na kraj dogodka, če bi po e-pošti prejel potrebne informacije," so poudarili.

Protokol v primeru nesreč, v katerih so tovor živila živalskega izvora ali žive živali, je namreč natančno določen, pravijo na upravi.

Darsovi nadzorniki prometa bi morali najprej od policije in drugih uradnih oseb na kraju nesreče pridobiti čim več informacij o posebnostih tovora in stanju vozila. Na primer, za kakšen tovornjak gre, o morebitnih poškodbah tovora, lokaciji, ali vozilo ovira promet, o okvirni količini tovora, o vrsti – torej ali gre na primer za zamrznjeno ali hlajeno meso – in o vrsti pakiranja. Informacijam naj bi priložili tudi fotografije o stanju vozila in tovora.

Regionalni center za obveščanje mora nato te informacije nemudoma poslati uradnemu veterinarju in obvestiti pristojni območni urad UVHVVR. Uradni veterinar pa nato odloči, ali se lahko tovor še naprej uporablja kot živilo ali pa ga je treba prekategorizirati.

"Če mora uradni veterinar priti na kraj dogodka, mu mora policija nuditi varno spremstvo," so še dodali na upravi.

Ključna je ocena tveganja

Uradni veterinar o usodi živila odloči na podlagi ocene tveganja. Oceni higiensko stanje, temperaturo, morebitne poškodbe embalaže ali živila in preveri dokumentacijo.

Če je živilo prišlo v stik z zemljo, oljem, gorivom ali drugimi onesnaževali, je neprimerno za prehrano. Enako velja, če je bila hladna veriga prekinjena, na primer zaradi okvare hladilnika ali dolgotrajne izpostavljenosti soncu, saj se tako tveganje za razvoj bakterij močno poveča. Tveganje za mikrobiološko onesnaženje pomenijo tudi poškodbe embalaže, pomemben pa je tudi čas izpostavljenosti neustreznim pogojem.

"V praksi ob večini nesreč živila zavržejo, saj je težko zagotoviti, da ne bi prišlo do kontaminacije ali temperaturnih odstopanj. Varnost potrošnikov ima absolutno prednost pred gospodarsko škodo," so pojasnili na upravi.

V redkih primerih, če meso ni bilo kontaminirano in je hladna veriga ohranjena, se lahko preusmeri v nadaljnjo toplotno obdelavo, kar pa ni pogosto.

V primeru ponedeljkove nesreče je veterinar ugotovil, da meso ni več neoporečno. Predelano bo v živalske beljakovine, primerne za uporabo v proizvodnji hrane za hišne živali.